Ko te pokliče duša konja, se odzoveš klicu na pomoč

Pravijo, da ima srce konja kar desetkrat močnejši elektromagnetni naboj kot človeško srce. In ko se resnično povežeš s tem bitjem, s to dušo v živalski podobi, začutiš, da je ta modrost stara kot čas sam. Ko te objame energija konja, mehka, mogočna, starodavna, te popolnoma prevzame. V njenem polju začutiš tisto redko, svetlo vibracijo, ki zdravi že s tem, da jo dovoliš občutiti.

Pred nekaj dnevi me je poklicala dušica, ki se je v tem življenju utelesila kot kobila. Bitje, ki vsak dan nosi in zdravi številne ljudi s svojo prisotnostjo, predanostjo in odprtim srcem. Ta njen klic je že nekaj časa nežno trkal name, kot šepet, ki ga slišiš šele, ko si pripravljen. Ko je postal dovolj močan, sem se z veseljem odzvala.

Odpravila sem se do nje, da začutim, kaj se skriva za njeno anksioznostjo, nemirom, prestrašenimi očmi. Vstopila sem v njen svet, v tišino med bitji, kjer besede niso potrebne. S pomočjo povezave in terapije sem ji poskušala vrniti vsaj droben delček vsega, kar je ona skozi življenje dala ljudem, brez pričakovanj, brez zahtev, le z odprtim srcem.

Med delom sem občutila njeno paniko, valove nemira, ki so se dvigali iz globin. A počasi, sčasoma, so se ti valovi umirili. Njeno dihanje je postalo bolj mehko, njena energija bolj pretočna. Kot bi se plast za plastjo odpenjale sence starih travm in ustvarjale prostor za svetlobo, ki si jo je tako želela sprejeti.

V tistem trenutku sem globoko začutila hvaležnost.
Hvaležnost, da sem stopila na pot povezovanja, kjer se znova in znova potrjuje, da smo vsi eno. Da skozi energijo vplivamo drug na drugega. Da lahko s svojimi darovi pomagamo raztapljati blokade, ki so nastale skozi leta, skozi izkušnje, skozi bolečino.

Ko vidiš žival, to tako čisto, tako iskreno bitje, kako se sprošča in vrača k sebi, začutiš, da je to delo veliko več kot terapija. Je poslanstvo. Je čast. Je spomin na to, da smo vsi del iste zavesti, iste kreacije življenja.

Draga dušica, hvaležna sem, da sem slišala tvoj klic.
Hvaležna, da si mi zaupala svoj strah, svojo ranljivost, svojo resnico.
In upam, da se najini poti še srečata.

#reiki #šamanskireiki #konj #horsepower #horsetherapy #terapija #terapijakonja #teraapijaživali

Vtisi iz Šamanskega potovanja “Noč med svetovi: Šamansko potovanje ob Samhainu in srečanje s predniki”

V noči, ko tančica med svetovi postane dih, se čas raztopi v tišini med srčnim utripom in šepetom vetra. To je trenutek, ko se spomnimo, da nismo sami – da v naših kosteh, v ritmu krvi in v svetlobi pogleda še vedno živi zgodba naših prednikov. Včeraj smo odprli sveti prostor in jih poklicali s spoštovanjem in odprtim srcem. Oglasili so se v šumu soja sveč, v mirnem vdihu, v zvoku bobnov, indijanske flavte in ropotuljic, v solzi, ki je spolzela po licu. Njihova sporočila niso bile samo besede, temveč občutki – mehki utrinki razumevanja, ki razvežejo vozle med generacijami. Razkrili so nam, zakaj so se bolečine rodile, zakaj smo nosili to, kar nikoli ni bilo zares naše.

Hvaležna sem, da smo odprli ta sveti prostor, in z nežno pozornostjo stopili v stik s predniki, prejeli razumevanje – zakaj so se določene bolečine, strahovi ali ponavljajoči vzorci sploh pojavili. Sporočila, ki so prišla, so razkrila korenino generacijskih travm in prinesla globoko olajšanje. Tako smo lahko resnično odpustili – sebi, svojim prednikom in vsem, ki so bili del teh zgodb.

In ko resnica zasije, se srce razbremeni. Odpustimo – sebi, drugim in predvsem zase in rodove za nami.

Vdih svetlobe nežno raztopi sence, izdih pa odnaša vse, kar nam ne služi več. V energiji Samhaina smo spustili staro in postavili namere za novo – za obdobje, ki prihaja s tihim vetrom ko se bo obdobje mirovanja zaključilo, obdobje svetlobe po temi.

Naj modrost prednikov še dolgo odmeva v nas – kot svetilnik, ki nas spominja, da je ljubezen tista, ki zdravi vse rodove.